Filmski kotiček, 18. februar 2019 ― aka The Wild Boys Mathilde Warnier in Les garçons sauvages (2017) Slo naslov: Divji fantje Angleški naslov: The Wild Boys Država: Francija Jezik: francoščina Leto: 2017 Dolžina: 110',  Imdb Žanri: avantura, drama, fantazijski Režija: Bertrand Mandico Scenarij: Bertrand Mandico Igrajo: Sam Louwyck, Pauline Lorillard, Vimala Pons, Diane Rouxel, Anaël Snoek, Mathilde Warnier, Elina Löwensohn [SLO] Fantastična, romantična, sanjska, nedrealna, erotična pustolovščina o prevzgoji divjih fantov, ki z vzgojiteljem, čudaškim in nasilnim kapitanom, odplujejo na čudežni otok, porasel z bujno, nadnaravno vegetacijo. Jules Verne sreča Williama Burroughsa, ki sreča Josepha Conrada, pa Rainerja Wernerja Fassbinderja, Kennetha Angerja, Josepha Von Sternberga, Wakamatsuja Kojija … -Kino Otok [ENG] At the beginning of the 20th century on the island of La Réunion, five adolescents of good family, enamored with the occult, commit a savage crime. A Dutch Captain takes them in charge for a repressive cruise on a haunted, dilapidated sailboat. Exhausted by the methods of the Captain, the five boys prepare to mutiny. Their port of call is a supernatural island with luxuriant vegetation and bewitching powers. -Written by Ecce Films Ocena

Filmski kotiček, 17. februar 2019 ― Nadia Alexander and Luke Prael in Boarding School (2018), Foto: Imdb Slovenski naslov: -  Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: misterij, grozljivka Dolžina: 111' ,  Imdb  Režija: Boaz Yakin Scenarij: Boaz Yakin Igrajo: Luke Prael, Sterling Jerins, Nadia Alexander, Will Patton, Tammy Blanchard, Samantha Mathis Jacob je najstnik nemirnega sna. Nočne more so tako intenzivne, da fantova mama po eni izmed njegovih kričečih nočnih epizod celo dahne: »Ubila te bom!« Nič objema, nič tolažbe, in ob takšni družinski dinamiki se zdi, da za njegovo stanje več sočutja premore očim. Morda so fantove more povezane z nedavno smrtjo babice, s katero družina ni imela stikov. Po smrti v njegove roke pride kovček z babičinimi osebnimi stvarmi. In ko ga očim nedolgo zatem zaloti našminkanega, v babičini modri obleki, odločitev je sprejeta. Fanta odpeljejo v internat, kjer bo dobil potrebno izobrazbo in »prevzgojo.« Internat stoji na izoliranem kraju, obdan z visokimi zidovi in varnostnikom, ki skrbi, da tisti, ki pridejo noter, ne morejo tako enostavno priti ven. Za učni načrt in disciplino maloštevilne druščine, v kateri je poleg Jacoba še njegov cimer Phil (njegov obraz je povsem uničil požar), mlada spogledljivka in manipulatorka Christine, posvojena dvojčka, fant s Tourettovim sindromom, debelušni avtist…, skrbi ekscentrični profesor Holcomb in njegova desna roka, privlačna gospa Holcomb. Tammy Blanchard in Boarding School (2018), Foto: Imdb To je osnovni zaplet osmega celovečerca ameriškega režiserja Boaza Yakina, ki je v dosedanji karieri snemal vse od romantičnih dram z Renée Zellweger (A Price Above Rubies, 1998), do akcijskih trilerjev z Jasonom Stathamom (Safe, 2012). Yakin je po lastnem scenariju posnel film, ki posrečeno kombinira motive odraščanja in prevpraševanja (seksualne) identitete z elementi grozljivke. Nelagodje je najprej vzpostavljeno preko Jacobove neobičajne povezanosti z babico (iz flashbackov izvemo, kako je kot

Filmski kotiček, 15. februar 2019 ― Richard E. Grant and Melissa McCarthy in Can You Ever Forgive Me? (2018), Photo: Mary Cybulski, © 2018 Twentieth Century Fox Slo naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2018 Dolžina: 106',  Imdb Žanri: biografija, komedija Režija: Marielle Heller Scenarij: Nicole Holofcener, Jeff Whitty Igrajo: Melissa McCarthy, Richard E. Grant, Dolly Wells, Jane Curtin, Ben Falcone, Anna Deavere Smith, Stephen Spinella Izvrstni prvenec Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl, 2015) je Marielle Heller pozicioniral visoko na seznam ameriških mladih, perspektivnih avtoric in mnogi s(m)o z zanimanjem čakali njen naslednji korak. Tri leta kasneje smo dobili Can You Ever Forgive Me?, biografsko zgodbo ameriške pisateljice Leonore Carol 'Lee' Israel, ki se je v literarnem vesolju uveljavila s pisanjem biografij slavnih oseb. Ko jo spoznamo, je njena slava že povsem zbledela: njene knjige v knjigarnah ponujajo s 75% popustom, njen bančni račun je prazen, njen stanodajalec je nejevoljen zaradi neplačanih najemnin. Lee je brez ficka, saj ne more plačati niti zdravil za njeno mačko, edino živo bitje, ki ji še nekaj pomeni v življenju. Pisateljska blokada, težek karakter in alkohol so jo spravili v sila nezavidljiv položaj. Avtorica, ki je nekoč celo imela knjigo na seznamu literarnih uspešnic uglednega New York Timesa, se je znašla na samem dnu. In potem se je zgodilo. Lee je zbirala gradivo za roman o njeni najljubši pisateljici Fanny Brice in po naključju odkrila v knjigo skrito pisateljičino pismo. Zanj ji je v eni izmed newyorških knjigarn uspelo iztržiti lep kupček denarja in to je bil začetek kariere ponarejevalke pisem slavnih avtorjev, za katere so premožni zbiratelji plačevali mastne denarce. Hellerjeva je po scenariju scenarističnega tandema Nicole Holofcener-Jeff Whitty (izhodišče so bili memoari resnične Lee Israel), posnela karakterno študijo junakinje, ki ni nikoli najbolje razumela z okolico. Ženske, ki se je brez zadržkov sp

Filmski kotiček, 14. februar 2019 ― aka Ismael's Ghosts Mathieu Amalric and Marion Cotillard in Les fantômes d'Ismaël (2017) Slo naslov: Ismaelovi duhovi Angleški naslov: Ismael's Ghosts Država: Francija Jezik: francoščina Leto: 2017 Dolžina: 114' ,  Imdb Žanri: drama, romantični Režija: Arnaud Desplechin Scenarij: Arnaud Desplechin, Julie Peyr  Igrajo: Mathieu Amalric, Marion Cotillard, Charlotte Gainsbourg  [SLO] Ismael Vuillard je režiser. Ravno je sredi filma o Ivanu, nenavadnem diplomatu, ki ga je navdihnil njegov brat. Skupaj s tastom in mentorjem Bloomom Ismael še vedno žaluje za ženo Carlotto, ki je pred dvajsetimi leti brez sledu izginila. Vseeno pa si je nedavno ustvaril novo življenje s Sylvio. A nekega dne se Carlotta vrne od mrtvih ... Arnaud Desplechin virtuozno preplete različne pripovedne niti v hipnotično, impulzivno in večplastno zgodbo o režiserju, ki ga preganjajo duhovi iz preteklosti. -Fivia/Cenex [ENG] Twenty-one years ago, she ran away. And twenty-one years later, Carlotta (Marion Cotillard) is back from the void. But Ismael (Mathieu Amalric) has been busy rebuilding a life for himself with Sylvia (Charlotte Gainsbourg) and working on his next feature film. As Ismael's trials and tribulations unfurl, so too do those of his film's protagonist: the idle, funny and reckless diplomat Ivan Dédalus (Louis Garrel). The character is a nod to the ghost of another of Desplechin's creations, the brother of Paul Dédalus, three-time hero of "My Sex Life - or How I Got Into an Argument," "A Christmas Tale" and "My Golden Days." A film within a film - and then some, Desplechin layers narrative upon narrative. With ISMAEL'S GHOSTS, Desplechin returns once more to the past, creating film after film as his way of stepping back in time, and proving yet again that his brand of genius lies in his ability to find light in the darkest of places. -Written by Magnolia Pictures Ocena

Konteksti (Tomaž Bešter), 12. februar 2019 ― vir slike: emka.si Vsi ti razmisleki, ki so tako ali drugače osvetljevali Bralno značko in njeno moč za prihodnost in preteklost, so tudi meni seveda dali nekaj spominov. Na to, kako v resnici nisem nikoli dvomil o tem, da je to nekaj dobrega. Da je branje nekaj, kar je v redu, za razširjanje tako besednega kot tudi spoznavnega horizonta, v to sem bil naučen že zelo zgodaj. Najbrž že pred prvimi šolskimi urami. In seveda sem delal Bralno značko, ves čas. Tudi nisem se kaj pretirano obremenjeval s seznami: v nižjih razredih se je z njimi moja mama, v višjih sem večkrat kar svoje izbore nosil k učiteljicam za slovenščino. Med temi je bila, če me spomin ni izdal, tudi klasika Maria Puza, Boter. Kriminalno biografska drama o vzponih in padcih družine Corleone, ki bo za vedno ostala v moji zavesti. In najbrž še komu drugemu tudi. In natanko v obdobju teh silnih razprav o Bralni znački sem bral, takole z nekajmesečnim zamikom, Mojco Širok in njeno Pogodbo. Zatorej to, da sem pomislil na Maria Puza in njegovega Don Vita Corleoneja, seveda ni naključje. Mojca Širok ni zapisala takšnega dolgometražca, njena Pogodba je krajša, a vseeno ponudi trpek priokus sodobne družbe, ki jo v njeni kriminalki vodijo povezave, usluge in zločin. Skozi sito teh rešetk, ki malodane povsem na očeh upravljajo z življenji nedolžnih ljudi, pa je peščica tistih, ki se proti temu borijo in delujejo za boljši jutri, ne priznavajo takšne ureditve sveta, in njihove prav tako prepletene zgodbe. Mojca je napisala več kot povsem spodoben kriminalni roman o mafijskem upravljanju z družbo, o tem, kako daleč gredo pri uresničevanju svojega namena in kako daleč sežejo posledice teh namenov. Roman o želji po spremembah. Branje tovrstnega žanra, ali celo podžanra ima tule v mojih očeh pravzaprav eno bistveno razliko od drugih krimičev. Namreč, če je pri marsikje jasno, da je zlikovec pomešan med dobre in nas pisec ali piska nato lovita na presenečenje tega, kdo pravzaprav je ta ostudni nepridiprav,